Debeli Rtič
arhitektura:
Uroš Pust u.d.i.a., mag. Lidija Dragišić u.d.i.a., Marko Coloni u.d.i.a.
lokacija:
Debeli Rtič
javni natečaj:
ožji izbor
leto:
2010
Idejna rešitev obalnega centra za usposabljanje in varstvo oseb z zmerno in težjo motnjo v duševnem razvoju.
Zasnova stavbe izhaja iz reliefnih, klimatskih, in kulturnih značilnosti krajine. Stavbna masa je subtilno oblikovana, da se kvalitetno vključi v dani prostor. S posameznimi izbranimi arhitekturnimi elementi se objekt odziva na prostorske danosti in značilnosti lokacije.
Prikaži več ...
Z ozirom na specifično okolico in lego v njej je objekt zasnovan enostavno in zadržano, a hkrati prepoznavno in atraktivno. Težišči doživljanja prostora in ambienta sta tako v notranjosti kot zunaj v parku. Povezujeta se fizično, vizualno kot tudi likovno.
S sodobnim arhitekturnim oblikovanjem fasade krajevno neznačilnega amorfnega stavbnega telesa se vzpostavlja dialog med avtohtono arhitekturo in duhom časa. Fasada je oblikovana tako, da stavbno telo nadgadi in ga vpne v dani kontekst naravne in kulturne krajine. To je doseženo s sodobno kompozicijo, ki se napaja iz principov avtohtone gradnje in razvoja gradbene tehnike. Značilna groba in nepravilna struktura avtohtonih kamnitih zidnih skladov, se kot reminiscenca zrcali v motnji – naključnim rastrom in izmikanju kamnitih panelov ter grobo teksturo čelnih površin kamnitih lamel, sicer urejene in tehnično dovršene fasade. Fasadni zid je torej kamnit, polkna pa so lesena.
Vertikalna lamelna struktura kot vodilni motiv nudi preprost oblikovalski in tehnični princip vseh potrebnih arhitekturnih elementov, na ovoju stavbe (brisoleji, polkna, ograje). Omogoča izoblikovanje jasne amorfne oblike pritličja in amorfne oblike nadstropja, ju ločuje ter hkrati spaja, še posebno v oblikovno skladnem stiku kjer se telesi prežameta.
Oblikovanje se spogleduje s klasično gradnjo kamnitih zidov, ki v danem prevzema drugačne pomene, logiko in nenazadnje formo. Arhitekturno oblikovanje lebdečo umestitev objekta nadgrajuje tako, da ta ostane lahkoten.
Prilagodljivo odpiranje stavbnega plašča omogoča prelepe poglede na lokalne ambientalne vizure ter igro senc in svetlobe. Omogoča enakomerno osvetlitev notranjosti za optimalne pogoje raznih aktivnosti, saj je zagotovljena razpršena svetloba v celotnem prostoru.
Rahlo izmaknjeni telesi etaž poleg izoblikovanja lastne entitete objekta omogočijo nadkritje vhodnih zunanjih površin, kot ustrezno zaščito pred neugodnimi vremenskimi vplivi ter zadrževanje obiskovalcev. Prav tako je vhod zaščiten s podaljškom fasadnega ovoja v zunanji prostor.
Vsi prostori in komunikacije so prilagojeni invalidnim osebam.
Oblikovanje strehe sledi urejevalskemu principu celote. Kompozicija krožnih svetlobnikov, zelene strehe in proda. Zasnova dopušča možnost ureditve pohodne strehe.
Stavba se v delu loči od terena. Tu se izoblikuje parkovno urejen prostor, ki ga bogati organska postavitev stebrov in proda. Strop v stiku je iz trajno korodirane corten pločevine, ki obuja kolektivni spomin na primarno gradivo ladij, ki so kot stalnica motiv v daljavi. Kletni prostori pod previsnim pritličjem so osvetljeni s svetlobniki.
Zasnova stavbe izhaja iz reliefnih, klimatskih, in kulturnih značilnosti krajine. Stavbna masa je subtilno oblikovana, da se kvalitetno vključi v dani prostor. S posameznimi izbranimi arhitekturnimi elementi se objekt odziva na prostorske danosti in značilnosti lokacije.
Prikaži več ...
Z ozirom na specifično okolico in lego v njej je objekt zasnovan enostavno in zadržano, a hkrati prepoznavno in atraktivno. Težišči doživljanja prostora in ambienta sta tako v notranjosti kot zunaj v parku. Povezujeta se fizično, vizualno kot tudi likovno.
S sodobnim arhitekturnim oblikovanjem fasade krajevno neznačilnega amorfnega stavbnega telesa se vzpostavlja dialog med avtohtono arhitekturo in duhom časa. Fasada je oblikovana tako, da stavbno telo nadgadi in ga vpne v dani kontekst naravne in kulturne krajine. To je doseženo s sodobno kompozicijo, ki se napaja iz principov avtohtone gradnje in razvoja gradbene tehnike. Značilna groba in nepravilna struktura avtohtonih kamnitih zidnih skladov, se kot reminiscenca zrcali v motnji – naključnim rastrom in izmikanju kamnitih panelov ter grobo teksturo čelnih površin kamnitih lamel, sicer urejene in tehnično dovršene fasade. Fasadni zid je torej kamnit, polkna pa so lesena.
Vertikalna lamelna struktura kot vodilni motiv nudi preprost oblikovalski in tehnični princip vseh potrebnih arhitekturnih elementov, na ovoju stavbe (brisoleji, polkna, ograje). Omogoča izoblikovanje jasne amorfne oblike pritličja in amorfne oblike nadstropja, ju ločuje ter hkrati spaja, še posebno v oblikovno skladnem stiku kjer se telesi prežameta.
Oblikovanje se spogleduje s klasično gradnjo kamnitih zidov, ki v danem prevzema drugačne pomene, logiko in nenazadnje formo. Arhitekturno oblikovanje lebdečo umestitev objekta nadgrajuje tako, da ta ostane lahkoten.
Prilagodljivo odpiranje stavbnega plašča omogoča prelepe poglede na lokalne ambientalne vizure ter igro senc in svetlobe. Omogoča enakomerno osvetlitev notranjosti za optimalne pogoje raznih aktivnosti, saj je zagotovljena razpršena svetloba v celotnem prostoru.
Rahlo izmaknjeni telesi etaž poleg izoblikovanja lastne entitete objekta omogočijo nadkritje vhodnih zunanjih površin, kot ustrezno zaščito pred neugodnimi vremenskimi vplivi ter zadrževanje obiskovalcev. Prav tako je vhod zaščiten s podaljškom fasadnega ovoja v zunanji prostor.
Vsi prostori in komunikacije so prilagojeni invalidnim osebam.
Oblikovanje strehe sledi urejevalskemu principu celote. Kompozicija krožnih svetlobnikov, zelene strehe in proda. Zasnova dopušča možnost ureditve pohodne strehe.
Stavba se v delu loči od terena. Tu se izoblikuje parkovno urejen prostor, ki ga bogati organska postavitev stebrov in proda. Strop v stiku je iz trajno korodirane corten pločevine, ki obuja kolektivni spomin na primarno gradivo ladij, ki so kot stalnica motiv v daljavi. Kletni prostori pod previsnim pritličjem so osvetljeni s svetlobniki.
